Pri Slovencih priljubljeno naročanje s kitajskih platform bo dražje

Celotna Evropska unija (EU) bo z julijem ukinila oprostitev carin za pakete nizke vrednosti (do 150 evrov), ki prihajajo iz držav zunaj EU, ter uvedla trievrsko carino za posamezen izdelek v pošiljki. Če bodo znotraj ene pošiljke trije različni izdelki, to pomeni devet evrov carine.

Primarna tarča so poceni kitajski izdelki s spletnih platform, kot so AliExpress, Shein in Temu. V EU je lani prispelo 4,6 milijarde paketov, vrednih manj kot 150 evrov, od tega več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Prizadeti pa bodo lahko tudi trgovci od drugje, denimo ameriški Amazon.

ZDA so zaradi povečevanja priliva kitajskega blaga sredi lanskega leta ukinile politiko de minimis, ki je omogočala brezcarinski uvoz paketov v vrednosti manj kot 800 dolarjev, in začele zaračunavati carine. To je že lani pomembno zajezilo število pošiljk, v Evropi pa okrepilo strah, da se bo blago preusmerilo na naš kontinent. Kot izhaja iz spodnjega grafa (tega je prvi objavil Reuters), se število pošiljk, poslanih v EU, vztrajno zvišuje.

Od oblačil do prehranskih dopolnil

V dostavnem podjetju DPD pravijo, da se število tovrstnih pošiljk, ki jih dostavijo Slovencem, v zadnjih letih izrazito povečuje. Kot pravijo, je bila rast še posebej opazna v 2024 in 2025, ključni razlog pa je hitra uveljavitev globalnih platform spletne trgovine, kot sta Temu in Shein.

“To potrjuje tudi DPD raziskava E-shopper Barometer 2025, ki kaže, da kar 70 odstotkov rednih spletnih kupcev v Sloveniji nakupuje na kitajskih platformah, kar je bistveno več od evropskega povprečja, ki je 48 odstotkov,” pravijo v DPD Slovenija.

Glavni razlogi za to so predvsem cenovni prihranki, pa tudi široka ponudba in enostavna uporabniška izkušnja, slovenski kupci pa po izsledkih raziskave najpogosteje naročajo oblačila, modne dodatke, kozmetiko, manjše elektronske izdelke in izdelke za dom.

Pošta Slovenija opaža podobno: naročniki pošiljk so predvsem fizične osebe, ki prek spletnih platform kupujejo oblačila, obutev, modne dodatke, dodatke za mobilne telefone … Medtem podatki Finančne uprave RS pokažejo, da so v paketih poleg naštetega pogosto tudi prehranska dopolnila.

Od 1. julija 2026 dalje bo treba za pošiljke, ki prihajajo iz držav zunaj EU in ne presegajo vrednosti 150 evrov, plačevati dajatev v višini tri evre na izdelek.

Bo nova dajatev spremenila razmerja?

Ali bo dajatev zajezila to navado, je težko reči. Po eni strani bi cenovni signal moral delovati v smeri zmanjšanja povpraševanja. Po drugi strani pa so cenovne razlike pri nekaterih izdelkih res velike, kar bi lahko ohranilo primat kitajskih trgovcev.

Naša sogovornica Irena (priimek je znan uredništvu) na kitajski platformi Temu nakupuje od dva- do trikrat letno in vsakič potroši po okoli 50 evrov. Najpogosteje naroča izdelke za dom in čiščenje, ličila in modne dodatke ter dodatke za mobilni telefon, redkeje tudi oblačila. Poleg cenovne razlike ji je pomembno, da je poštnina brezplačna.

Sogovornica pravi, da bo nova dajatev vplivala na njene prihodnje nakupne odločitve in pogostost naročanja, saj sama naroča izdelke, katerih cena se z dajatvijo več kot podvoji. Kot pravi, bo v tem primeru denar raje porabila za nakup kakovostnejšega izdelka v fizični trgovini ali prek preverjenih domačih spletnih platform. Če izdelka ne bo dobila drugje ali pa bo cena kljub dajatvi nižja od tiste v naših trgovinah, pa bo še naprej kupovala pri kitajskih ponudnikih.

 “Globalne platforme so pri potrošnikih že močno uveljavljene, kupce pa poleg cene še naprej nagovarjata široka izbira in dostopnost izdelkov.”

DPD Slovenija o tem, zakaj ne pričakuje občutnega upada pošiljk po uvedbi carin

V DPD Slovenija ne pričakujejo neposrednega vpliva na dostavo paketov. “Ukrep bo morda nekoliko zmanjšal število nizkocenovnih paketov, kljub temu pa zaenkrat ne pričakujemo občutnega upada skupne količine pošiljk, saj so globalne platforme pri potrošnikih že močno uveljavljene, kupce pa poleg cene še naprej nagovarjata široka izbira in dostopnost izdelkov,” pravijo.

Tudi Pošta Slovenije ocenjuje, da uvedba novih dajatev lahko vpliva na strošek končnega izdelka za kupca in s tem zmanjšanje naročil iz tretjih držav pri izdelkih nižje vrednosti. “Dejanski vpliv bo odvisen predvsem od tega, kako se bodo na spremembe odzvali kupci in spletni trgovci ter ali bo enak ali podoben izdelek po konkurenčni ceni mogoče kupiti tudi znotraj EU,” pravijo.

Tri četrtine nabirke v Bruselj

Podatki Finančne uprave RS (Furs) sicer kažejo, da se število pošiljk vrednosti do 150 evrov, ki so uvožene v Sloveniji, v zadnjih letih zmanjšuje. V 2023 jih je bilo 285 tisoč, lani le še 207 tisoč. A kot pojasnijo, je razlog le v tem, da so bile na podlagi posebne ureditve (tako imenovanje IOSS pošiljke) prepuščene v prosti promet v drugih državah članicah EU.

To torej ne pomeni, da se na splošno zmanjšuje število pošiljk, ki jih naročajo kupci v Sloveniji.

Na Fursu menijo, da bo dajatev povzročila zmanjšanje števila spletnih naročil. Poleg tega predvidevajo, da bo manj delitve pošiljk na več paketov, ki so se je trgovci do zdaj posluževali, da so ostali pod pragom carinske oprostitve za blago v vrednosti do 150 evrov. Podatki EU kažejo, da je kar dve tretjini pošiljk razdeljenih, da bi se izognili dajatvi.

Na Fursu pravijo, da je učinke ukrepa težko napovedati, saj “je iz dosedanjih izkušenj znano, da je poslovanje v okviru spletnega trgovanja nepredvidljivo”. Tudi carinske prilive je zato težko oceniti. Na podlagi podatka, ki ga imajo, da je bilo lani v prosti promet prepuščenih približno 228 tisoč postavk blaga, so na Fursu izračunali, da bi lahko pobrali 684 tisoč evrov letno. Ti prihodki bodo sicer polnili predvsem evropski proračun. Države članice, torej tudi Slovenija, obdržijo 25 odstotkov, namenjenih pokrivanju stroškov pobiranja dajatev.